PGD Sežana

Operativna enota

Operativna enota predstavlja srce in dušo vsakega prostovoljnega gasilskega društva, saj je prav ta enota tista, ki se ob nevarnosti odzove prva in požrtvovalno stopi v boj z ognjem in drugimi nesrečami. Njena moč in učinkovitost temeljita na izurjenosti, predanosti in nesebičnosti njenih članov, ki s svojim hitrim posredovanjem zavarujejo življenja in premoženje naše skupnosti. Zato je izjemnega pomena, da neprestano skrbimo za rast in ohranjanje številčnosti članov naše operativne enote, obenem pa si prizadevamo za dvig kakovosti njihovega dela. Le s tem lahko zagotovimo, da bo operativna enota še naprej izpolnjevala svoje poslanstvo in se uspešno soočala z izzivi prihodnosti.

Operativna enota PGD Sežana je sestavljena iz 45 operativnih gasilcev in gasilk, med katerimi je enajst poklicnih gasilcev. Rezervni operativni gasilci štejejo 4 gasilce. Med pripravniki imamo trenutno 7 zelo motiviranih članov in članic, ki komaj čakajo postati polnopravni člani naše operativne enote. Lahko bi rekli, da naša operativna enota skupno šteje 56 članov.

V društvu dajemo zelo velik pomen izobraževanju, zato se naša operativna enota usposablja z rednimi mesečnimi vajami v okviru društva, na vajah, ki jih organizira Kraška gasilska zveza (KGZ) in preko tečajev GZS. Na rednih mesečnih vajah operativne enote obnavljamo in dopolnjujemo znanje, ki so nam ga predali predavatelji in inštruktorji na raznih tečajih in usposabljanjih. Zahteve modernega gasilstva so danes take, da je to nujno potrebno. Za nemoteno organizacijo in potek le-teh skrbijo predavatelji in inštruktorji iz našega društva.

Naši operativci pa poleg rednih aktivnosti v društvu aktivno prisostvujejo k razvoju gasilstva na regionalni, državni in mednarodni ravni. Imamo več inštruktorjev, ki poučujejo operativce na nivoju KGZ, Obalno-kraške regije in v Izobraževalnih centrih na Igu in Sežani. Aktivni so tudi v Enoti za podporo večjim intervencijam GZS (PV-2) in v modulu za gašenje požarov v naravnem okolju GFF-V (Ground forest firefighting with vehicles). Bili so med pionirji uvajanja brezpilotnih zrakoplovov v gasilsko delo in sodelujejo pri nadaljnjem razvoju stroke.

Če povzamemo vse vaje, izobraževanja in intervencije, se je naša operativna enota v 21. stoletju dvignila na visoko raven znanja, izkušenj in profesionalnosti. To prikazuje tudi spodnja tabela aktivnosti v operativni enoti.

---

Statistika za leto 2024

Povprečno smo med leti 2017 in 2020 posredovali na 67 intervencijah letno. Tako kot vsa gasilska društva na našem območju, tudi naše opravi veliko večino posredovanj na požarih v naravnem okolju. V zadnjih letih pa se je pokazal trend večanja ostalih, predvsem tehničnih, posredovanj. Kot zanimivost naj omenimo še to, da se število intervencij v naravnem okolju vsako tretje leto drastično poveča.

---

Večje intervencije zadnjega desetletja

Vsi poznamo gasilsko delo, ki je vse prej kot lahko in predvidljivo. Ob vsaki uri se lahko oglasi pozivnik, ki s svojim zvočnim znakom opozarja gasilce, da gre za neki dogodek, ki ga imenujemo intervencija, a šele ko preberemo zapis na pozivniku, izvemo, za kakšen dogodek gre. Načeloma posredujemo pri gašenju požarov tako v naravi kot na objektih, požarov prometnih sredstev in komunalnih zabojnikov, posredujemo tudi pri različnih razlitjih nevarnih snovi, pri vseh vrstah delovnih nesreč, poškodbah ter tudi pri iskanju pogrešanih oseb in nevarnih živali. Morda nekateri dogodki niso primerni za gasilce, a doslej se še ni zgodilo, da bi pomoč zavrnili, tega mi ne počnemo. Skratka, kjerkoli se pojavi neobvladljiva situacija, smo gasilci aktivirani.

Vsaka intervencija zase je posebna. Vedno obstaja kakšna nevarnost, vedno obstaja možnost, da gre kaj narobe. Gašenje oziroma reševanje poteka na višini, zaradi česar obstaja možnost padca, v objektu, kjer so visoke temperature, ob požaru snovi, kjer se lahko zgodi eksplozija ali burno gorenje, v naravi, kjer gre dejansko za boj z ognjem, vetrom … Tega se zavedamo in vedno ravnamo trezno in premišljeno, vendar pa moramo včasih za dosego cilja oziroma uspeha žal prestopiti mejo varnosti. Seveda so tudi trenutki strahu, kar nas vodi k še večji previdnosti. Za gasilce velja, da je intervencija uspešna takrat, ko se vsi varno in brez poškodb vrnemo nazaj v gasilski dom.

Za manjše intervencije, v katerih sodeluje manj gasilcev, lahko rečemo, da je za varnost lažje poskrbeti, ko pa je na nekem dogodku navzočih več gasilcev, je v rokah vodje toliko večja odgovornost zagotoviti varno delo gasilcem, če je to sploh mogoče.

Če se vrnemo deset let nazaj, se spomnimo najhujšega žledoloma v Sloveniji, ki je presegel škodo žledolomov v zadnjih desetletjih. Aktivirani smo bili skoraj vsi gasilci iz celotne Slovenije. V PGD Sežana smo v sodelovanju s celotno Kraško gasilsko zvezo odstranjevali podrta drevesa in veje na območju železniške postaje v Postojni in na območju Pivke. V istem letu smo doživeli tudi vetrolom na našem območju, in sicer v vasi Mahniči, kjer je neurje podrlo več dreves in odkrivalo strehe. Spet smo v sodelovanju z vsemi osmimi društvi iz Kraške gasilske zveze v naslednjih dveh dneh pomagali pri prekrivanju streh in odstranjevanju posledic vetroloma.

Še vedno so živi spomini na dogodek iz leta 2018, ko so se nam »zatresle hlače«. V dopoldanskem času smo dobili prijavo požara na tovornem vozilu in med vožnjo na kraj dogodka dobili dodatno informacijo, da gori tovorno vozilo cisterna, namenjeno prevozu naftnih derivatov. Še huje je bilo ob prihodu na sam kraj dogodka, kjer smo v polno razvitem požaru zagledali tri goreča tovorna vozila. Prvo udeleženo vozilo je bilo cisterna, gorela je nafta, drugo je prevažalo pelete, tretje pa je bilo na srečo prazno. Gorivo, ki je iztekalo in gorelo po cestišču, se je zlilo v jaške, zaradi česar je požar izbruhnil tudi v vseh jaških in bližnjem bazenu za lovljenje maščob. Po protokolu je bila aktivirana poklicna enota ZGRS, PGD Sežana in preostala okoliška društva. Žal je v tej nesreči voznik cisterne izgubil življenje. Ko smo požar pogasili, smo pomagali pogrebni službi pri transportu pokojnika, vlečni službi pri natovarjanju vozil in pri sanaciji cestišča, ki smo ga na koncu tudi oprali. Cesta je bila zaprta do poznega popoldneva.

Požari v naravi, Kraška stalnica

Kar nekaj je bilo tudi ekstremnih požarov v naravi. Kot društvo smo sodelovali tako rekoč pri gašenju vseh, ki so bili na našem območju oziroma tudi širše na območju naše in sosednje regije. Tako smo bili leta 2016 navzoči pri gašenju uničujočega požara ob železniški progi pri Črnem kalu. V požaru, ki je trajal dva dneva in v katerem je pogorelo približno 350 hektarjev travnatih površin in gozda, smo bili kot društvo zelo aktivni.

Naslednji večji požar je bil leto pozneje na območju Komna. Požar, ki se je začel okrog poldneva, se je pomikal proti zaselku Jablanec. Zaradi obsežnosti požara je domače društvo takoj aktiviralo sosednja društva in tako je tudi PGD Sežana odhitelo na pomoč. Poleg gasilcev na terenu so naši člani tako kot pri vseh ostalih intervencijah prevzemali tudi vodstvene oziroma štabne funkcije. Tu je pogorelo nekaj več kot 100 hektarjev travnatih površin in gozda.

Leta 2021 je Severno Makedonijo prizadel uničujoč požar. Zaradi relativno visokih temperatur, suhega zraka, poraščenega terena in močnega vetra je ta imel idealne pogoje za širitev. Uprava za zaščito in reševanje je na pomoč v Makedonijo poslala dve gasilski enoti, sestavljeni iz 50 gasilcev Severno-primorske in Obalno-kraške regije, katerih člani so bili tudi gasilci našega društva. Že prvi odpravi je uspelo požar lokalizirati, tako da je drugo ekipo na terenu pričakalo stabilnejše stanje.

Katastrofalni požari v letu 2022

Vsekakor ne gre spregledati požara KRAS 2022, ki je največji požar v naravi na območju Slovenije, zajel je namreč približno 3.700 hektarjev travnatih površin in gozda. To leto je zaznamovalo izredno dolgo sušno obdobje, razmere za nastanek požara pa so bile izredne, zato je bila za ta čas tudi razglašena najvišja stopnja požarne ogroženosti.

Požar se je začel v nedeljo, ko je morda najlaže zbrati večje število gasilcev. Začel se je ob cesti Temnica–Renče in se zaradi burje širil v smeri Fajti hriba za vasjo Kostanjevica na Krasu. Že prvi dan smo se kot društvo skupaj s Kraško gasilsko zvezo udeležili gašenja požara med Temnico in Kostanjevico na Krasu. Od tega dne dalje smo bili navzoči tako rekoč vse dni in tudi noči, tako pri gašenju kot vodenju sektorjev in tudi intervencije. Požar je bil v dveh dneh pod nadzorom, razen manjših žarišč, ki so se pojavljala vmes. Nato se je v torek začela katastrofa, ki je trajala naslednjih 14 dni. Požar se je začel na italijanski strani in se prek noči razširil v Slovenijo. Celotna Kraška gasilska zveza in tudi naše društvo smo bili aktivirani, naslednji dan so na pomoč prispeli tudi gasilci iz notranjosti države. Zaradi ekstremnih razmer in vetra ter same konfiguracije terena požara nismo mogli obvladati – ravno nasprotno. Ogenj nas je prisilil v umik, v reševanje sebe, vozil, stanovanjskih objektov, skratka – v reševanje življenj tako na italijanski strani kot v Sloveniji. Razširil se je na pobočje Sela na Krasu in z vso močjo divjal proti požarišču izpred dveh dni. Intenziteta požara je bila tako huda, da se je pomikal po »starem« pogorišču in dejansko požgal vse, kar je še ostalo.

Tako člani PGD Sežana kot vsi preostali gasilci smo reševali vasi pred ognjenimi zublji, lastnino ljudi, njihovo imetje v naravnem okolju, skratka vse, kar je bilo prigarano z žulji. Delovali smo na več lokacijah, kajti razmere so bile neobvladljive. Ko je požar prešel mejo, kjer se je prvi požar začel, in nadaljeval pot na Trstelj, je vodenje tega dela prevzel Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana skupaj s Kraško gasilsko zvezo. Člani PGD Sežana smo prevzeli tako vodenje sektorjev kot tudi štabne funkcije in pri gašenju sodelovali od prvega do zadnjega dne.

Dva dneva po pogasitvi tega požara se je začel nov požar v neposredni bližini Trstelja, na hribu Mali Ovčjak. V PGD Sežana smo sodelovali pri gašenju in sanaciji požarišča. V dveh dnevih je bil tudi ta požar pogašen in šele takrat smo imeli čas za urejanje osebne opreme in vozil ter jih pripravili za nove intervencije in nudenje pomoči potrebnim.

Največje poplave v zgodovini Slovenije

Ena izmed večjih in zadnjih katastrofalnih intervencij pa so brez dvoma POPLAVE 2023. 6. avgust je dan, ko se je mnogim Slovencem življenje postavilo na glavo. V sekundi so izgubili vse. Deroča voda je pred seboj odnašala avtomobile, drevesa, hiše in druga poslopja, ceste – torej praktično vse, kar se ji je postavilo na pot. Gasilci smo vnovič pokazali solidarnost in nesebičnost, takoj priskočili na pomoč prizadetim ljudem in ponudili pomoč pri sanaciji nastale škode. V to zgodbo so bili vključeni tudi naši gasilci, ki so dneve in noči v izmenah hodili na prizadeta območja in skupaj s tovariši iz preostalih društev pomagali pri prečrpavanju vode, čiščenju poslopij in podobnem.